»Tri mesece sva dobesedno živela s Prešernom. Lahko rečem, da je bil France najin tretji sopotnik doma, pri družini, v postelji, pri zajtrku, kosilu.«

»Čeprav sem Slovenec, ki ne jamra, je bil ta strip zame kar težavna naloga. Mislil sem, da grem na Triglav, potem pa je na sredi poti padla gosta megla. Ko se je razkadila, sem se znašel v Himalaji. In še vedno je bilo treba priti na vrh.«

»Na začetku sem imela malo strahu. Kako zdaj Prešernu besedo v usta položiti? Saj ne vem, ali je res tako rekel.«

»Kako je strip sploh nastal, kako je risar Albert Uderzo ustvarjal like in kako so bili ti videti, preden so se 'rodili'.«

»Vedno sem se trudil, da bi bil Zvitorepec preprost in najširšemu občinstvu razumljiv strip, ki zna vzgajati in zabavati na nevsiljiv način. Liki so na neki način ponarodeli tudi zato, ker se v njih po malem skriva slovenski značaj.«

»Sam strip ni copy-paste knjige v risarsko obliko, ampak gre do določene mere za čisto avtonomen izdelek.«

»Včasih so bile kavbojke, ki imajo eno specifiko, v njih vedno zmaga dobro in tudi v mojih zgodbah je tako.«

»Primer Lelie Bicocce me je presunil, ker smisel za humor razumem kot znak inteligence in prostor odpora v človeškem bitju.«

»Na koncu sem vse skupaj posul s sladkorčki oz. v tem primeru cukrčki.«